11. November 1111,
MOJEGA štetja!

*

Noč,
Veter,
dež rosi.

Poznam te dovolj,
berem ti misli.

Zgodilo se je.

Poznam tvoj um,
drugega ne.

Veter preneha.
nosil je dež,
sedaj ga ne več.

*

Vrnem se v sobo.
Brlog.
Zadiši po domačem.

Silna elektronika samo zadrhti.
Prišel je lastnik.
Čuti se nečutljivo.

Njegov dah,
ustvaril vihar elektronski.
Kot vedno,
kot vsakič.
Zaznavni premik,
po totalnem nakučju.

Zabrenči in utihne
in tiho posluša.
Za pesem dovolj,
a za cel svet dovolj.

Zanimiva vprašanja,
nevredna posluha.

*

In misli različne,
rumeno na črnem.
Resnično v oblakih,
za pesem dovolj.

Ni umetnost,
je kaos.
Je kaos besed,
in red je pomena.

Brez vsake lepote,
svoboda zares.
Umetniku misli,
bralcu papir.

*

Kot beden prevod,
naravnost rečeno.
Slog zanimiv,
bil vreden pozikusa.