�T.

NASLOV PROJEKTNEGA DELA

�T. dijakov

RAZ

RED

USTANOVA, kjer bo delo opravljeno

DELOVNI MENTOR

�OLSKI MENTOR

ČAS IZVEDBE

1

EKSTREMOFILNE KVASOVKE IZ ARKTIČNEGA LEDU- fiziolo�ka karakterizacija

2

RUDOLF Ma�a

NEMANIČ Bla�

4.A

BTF-BIOLOGIJA-katedra za molekularno genetiko in mikrobiologijo

Večna pot 111, Ljubljana

Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman

Prof. Irena �trumbelj-Drusany,

Po 15. 1 2004

2.

Profil zaposlenih v BTH postopku.

Naloga zajema spoznavanje BTH postopka preko profila zaposlenih, ki se pojavljajo v samem postopku. Naloga dijakov je, da opredelijo profile zaposlenih z različno izobrazbeno strukturo in pa opredelitvijo njihovih delovnih nalog. V različnih fazah postopka (priprava biokulture, surovine, bioproces, či�čenje produkta, odstranjevanje odpadkov) se pojavljajo različne izobrazbene strukture zaposlenih, ki jim je skupni cilj, �eljeni produkt. Preko profila zaposlenih, dijaki spoznajo sam BTH postopek in predvsem interdisciplinarnost biotehnologije. Dijaki bi svoje naloge opravljali v obliki intervjuja.

3

�TEBLAJ �pela

�KODIČ Ne�ka

TOMA�IČ Ana

4.B

LEK, operativni razvoj, oddelek mikrobiologija

Menge�

Mag. Sa�o Kranjc

Bo�tjan Ozimek

3.

Strokovna opredelitev parametrov (faz) BTH postopka. Opis in razčlenitev posameznih faz postopka ter povezava vseh teh faz v neko zaključeno celoto z končnim ciljem proizvodnje produkta. Dijaki spoznajo celoten BTH postopek, ki vključuje pripravo inokuluma pa vse do či�čenja produkta in predelava odpadnih snovi.

2

DRE�AR-LIPAR Vesna

Stanonik Rudi

4.A

LEK, operativni razvoj, oddelek mikrobiologija

Menge�

Mag. Sa�o Kranjc

Bo�tjan

Ozimek

2. 12 2003

4.

Priprava delovne banke mikroorganizma Streptomyces carbophilus

Cilj te naloge je vpeljati postopek priprave industrijskih inokulumov v obliki zamrznjenih suspenzij spor, za produkcijo pravastatina. Naloga je bolj tehnične narave in sicer gre za to, na kak�en način najla�je in najhitreje pridobiti suspenzije spor iz trdnega goji�ča. Naloga je v nekem smislu tudi nadaljevanje lanskoletne naloge Miha in Katje, ki sta pomagala pri iskanju primernega sporulacijskega goji�ča za Streptomyces carbophilus. Sedaj, ko imamo goji�če, ki omogoča konstantno dobro rast in sporulacijo tega mikroorganizma, lahko vpeljemo postopek priprave zamrznjenih kultur (delovne banke). Z vzpostavitvijo tak�nega sistema bi lahko zagotavljali vi�jo kvaliteto in njeno ponovljivost na�ih industrijskih inokulumov.

SCHAUBACH Polona

BOGATAJ Klavdija

4.A

LEK, operativni razvoj, oddelek mikrobiologija

Menge�

Matej Bizjak, dipl.mikrobiolog

Prof. Nada Udovč-Kne�ević

24.11. 2003

1M (1x-2x /teden)

5.

VNOS GENOV Z METODO ELEKTROPORACIJE V Streptomyces lividans IN Streptomyces clavuligerus

Metoda elektroporacije je eden od več mo�nih načinov vnosa genov v celice. Metoda je dokaj enostavna, vendar ni uporabna pri vseh organizmih. Iz literature vemo, da deluje pri S. lividans, nimamo pa podatkovza S. clavuligerus.

Cilj naloge je ugotoviti, ali je metoda elektroporacije uporabna za vnos genov v S. clavuligerus.

Dijak se bo tekom naloge pobli�e seznanil z metodo elektroporacije, ki jo bo tudi praktično izvedel po znanem protokolu:

• vzgoja primernega micelija obeh Streptomycet
• obdelava micelija, da bodo celice pripravljene na sprejem vektorja
• vnos vektorja
• selekcija celic, ki so sprejele vektor.

Dijak bo pri elektroporaciji vna�al prazen vektor (brez vne�enega gena).

Teoretično bo dijak seznanjen tudi z drugima dvema načinoma vnosa genov v celice, s konjugacijo in transformacijo, hkrati pa bo spoznal načine gojenja obeh uporabljanih mikroorganizmov iz skupine Streptomycet.

2

FELICIJAN Rok

�ERTEL Marko

4.A

LEK, operativni razvoj, oddelek mikrobiologija

Menge�

Jana Rozman

Prof. Nada Udovč-Kne�ević

1. 12. 2003

6.

Rastlinski material, ki je vključen v biotehnolo�ke raziskave je običajno vzgojen v kontroliranih oz. in vitro pogojih, ki zahtevajo specifično opremo in način dela v sterilnih pogojih. Delo je sestavljeno iz več sklopov: seznanitev z opremo in priborom laboratorija za tkivne kulture, priprava goji�č z vsemi potrebnimi sestavinami in sterilizacija ter priprava primernih rastlinskih izsečkov oz. ekplantatov za inokulacijo na goji�če, odvisno od namena in cilja uporabe diferenciacija oz. rast v rastnih komorah in postopek aklimatizacije oz. prehod iz kontroliranih pogojev v in vivo pogoje rastlinjaki oz. odprti sistemi - polje.

2

BIRK Tina

ARNE� Andra�

4. B

Center za rastlinsko biotehnologijo in �lahtenje Oddelka za agronomijo Biotehni�ke Fakultete

Ljubljana

Doc.dr, Zlata Luthar

Prof. Irena �trumbelj-Drusany

15. 12 12.12. 2003

7.

Mikrosatelitski markerji: Primer dedovanja pri potomcih kri�anja dveh kultivarjev hmelja

Projektno delo bo zajemalo teoretičen del (uporaba in pomen mikrosatelitskih markerjev, predstavitev metod namno�evanja in detekcije PCR fragmentov) kot praktičen del z analizo dedovanja mikrosatelitskih markerjev pri izbranih potomcih star�ev kultivarjev 2/1 in Magnum.

V laboratoriju bo delo obsegalo naslednje korake: priprava DNA vzorcev, priprava veri�ne reakcije s polimerazo (PCR), fluorescentna detekcija namno�enih fragmentov in analiza dedovanja posameznih fragmentov pri potomcih. S tem se bo dijak seznanil z delom v laboratoriju in uporabno vrednostjo DNA analiz pri praktičnih primerih.

2

LENČEK Ga�per

RUSTJA Nika

4.B

Center za rastlinsko biotehnologijo in �lahtenje Oddelka za agronomijo Biotehni�ke Fakultete

Ljubljana

Doc.dr, Zlata Luthar

Prof. Irena �trumbelj-Drusany

15. 12 12.12. 2003

8.

DOLOČITEV RAZGRADNJE ODGANSKEGA DU�IKA V ODPADNI VODI

Namen preskusa je preverba končne razgradljivosti organskega du�ika oz. ugotoviti ali se organski du�ik razgradi do vrednosti, ki jih navaja strokovna literatura (2-4 mg/l). Iz rezultatov bomo ugotovili mo�nost či�čenja odpadnih vod (sprejetih na CČN ) do največ 10 mg/l skupnega du�ika.

Preskus: v stekleno ča�o z volumnom 4 L nalijemo vzorec či�čene odpadne vode in dodamo z vod.vodo sprane nosilce z biofilmom (biomasa). V termostatirni sobi pri 20 °C zračimo in me�amo .

Ob začetku in vsako uro merimo naslednje parametre: pH, kisik ter vzorčujemo za določitev konc. amonija, nitrata, nitrita, Kjeldahlovega du�ika in KPK.

Vzorčenje: vzorčujemo 100 vzorca in 100 ml nosilcev ob začetku in nato vsako uro do zaključka preskusa po 6 urah. Vzorec filtriramo skozi filter črn trak in 0,45 mm ter izvedemo analize.

c _(Norg) =c _(N-Kj) - c _(NH4-N)

3

KOVAČIČ Ur�ka

AV�IČ Jera

�VAB Ajda

4.A

4.B

CČN Dom�ale

�tudljanska 91

1230 Dom�ale

Barbara Brajer-Humar, univ. dipl.biol.

Dr. Marjeta Stra�ar

Prof. Nada Udovč-Kne�ević

24 11. -27. 11. 2003

9.

IZOLACIJA, SHRANJEVANJE IN PREIZKUS PRE�IVELOSTI PLEMENITE PLESNI

3

MIV�EK Tadeja

ZAGORC Nejc

OPEKA Rok

4.B

�OLA

Prof. Alma Kapun - Dolinar

Prof. Alma Kapun - Dolinar

10.

Potek dela:

- tehnike jemanja mikrobiolo�kih vzorcev

- priprava hranilnih podlag in sterilizacija opreme

- odvzem brisov

- razmaz brisov na hranilne podlage in inkubacija

- pregled in identifikacija zraslih kolonij

- dokazne identifikacijske reakcije

3

BAK�E Ana

NOVAK Dani

MAD�GALJ Jaka

4.A

�OLA

Prof. Katarina Smole

Prof. Katarina Smole

11.

Naloga bo obsegala:

• Pregled člankov na temo GSO.
• Podroben pregled člankov v dveh tiskanih maedijih na temo GSO.
• Delo bo vključevalo podroben pregled člankov zadnji treh let 2000-2003 in bo potekalo v časopisnem oddelku NUK-a.
• Mnenje dijakov o GSO glede na uporabo v različnih področjih.
• Projektna naloga vsebuje strnjeno analizo podatkov.

2

BERLOT Sara

PODLOGAR Mateja

4.B

�OLA

Bo�tjan Ozimek

Bo�tjan

Ozimek

12.

Dijaki bodo izolirali genomsko DNA iz epitelnega tkiva, pomno�ili del gena za RYR1 receptor s PCR, produkte cepili z

endonukleazami in fragmente ločili na agaroznem gelu z elektroforezo. Po analizi rezultatov bodo določili genotipe in izračunali frekvence genov in genotipov v vzorcu in v večji populaciji, ki smo jo �e preiskali v laboratoriju. Naučili se bodo nekaj zanimivosti o povezavi RYR1 lokusa z lokusi, ki uravnavajo rast mi�ičnega tkiva in določajo kvaliteto mesa, spoznali bodo koncept fenotipskih in molekularnih markerjev in se seznanili s konceptom kvantitativnih lokusov.

Predznanje: pisanje besedil na računalniku, urejanje tabel, računanje z Exell programom.

2

BREGAR Marko

TVRDY Teja

4.A

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Dom�ale

Prof.dr. Peter Dovč

Prof. Nada Udovč-Kne�ević

19.1. - 23.1. 2004

13.

S pojavom bolezni norih krav (bovine spongiform encephalopaty) so se pojavile ideje o reji na BSE (sirse TSE, transmissible spongiform encephalopaty) odpornih zivali. V podatkovnih bazah so se zaceli kopiciti podatki o nukleotidnih zaporedjih celularnih prionskih proteinov pri razlicnih vrstah in nekatere variante kazejo dejansko vecjo odpornost na BSE. Namen naloge je v podatkovnih bazah poiskati zaporedja za PrP (prionski protein) razlicnih vst, ta zaporedja med seboj primerjati in v literaturi poiskati rezultate asociacijskih studij, ki naj bi dale odgovor o vplivu mutacij v genu za PrP na odpornost na TSE. 

1

KALI�NIK Matic

4.A

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Dom�ale

Prof.dr. Peter Dovč

Prof. Nada Udovč-Kne�ević

19.1. - 23.1. 2004

14.*

Namen naloge bo ugotoviti ali ksantohumol zavira nastanek mutacij, ki jih povzroča heterociklični amin IQ (2-amino-3-metilimidazo[4,5-f]kinolin), ki nastaja pri kuhanju in peki mesa. Antimutageno delovanje bomo ugotavljali z bakterijskim testom (Ames test). Ames test so razvili za ugotavljanje mutagenih snovi. Temelji na tem, da so testni organizem sevi bakterije Salmonela typhimurium, ki so spremenjeni tako, da imajo mutiran lokus za sintezo histidina, zato te amino kisline ne morejo sintetizirati in ne morejo rasti če v goji�ču ni histidina. V kolikor pride do povratne mutacije v mutiranem lokusu za sintezo histidina, bakterije lahko rastejo in tvorijo kolonije v odsotnosti histidina. Pri testiranju bakterije izposavimo testirani snovi in če potem, ko jih nasadimo na goji�če brez histidina zraste več kolonij kot pri bakterijah, ki niso bile izpostavljene, to pomeni, da je preiskovana snov za bakterije mutagena.

Pri testiranju antimutagenov, pa bakterije izpostavimo znanemu mutageni v kombinaciji z snovjo, katere antimutagenost ugotavljamo in če zraste v prisotnosti preiskovane snovi manj kolonij, kot pri bakterijah, izpostavljenih smo mutagenu to pomeni da snov deluje antimutageno.

V predlagani nalogi bi bakterije S. typhimurium TA 98 izpostavili IQ v kombinaciji z različnimi koncentracijami ksantohumola ter ugotavljali ali zmanj�a nastanek povratnih mutacij. Iz krivulje odvisnosti koncentracije ksantohumola in zmanj�anja �tevila povratnih mutant bi izračunali efektivno koncentracijo (EC₅₀), ki zmanj�a mutageno delovanje ksantohumola za 50%.

2

KO�MRLJ Kristina

MOHORIČ Barbara

4.A

4.B

NIB-Nacionalni in�titut za biologijo

Večna pot 111

Dr. Metka Filipič

Prof. Irena �trumbelj-Drusany

2T

po 20. novembru 2003

15.

V ribogojni�tvu se v svetu in pri nas uporablja za gojenje rib briketirana hrana. Na prirastek (biomaso) rib vpliva sestava hranilnih snovi v briketih, predvsem ma�čob. Včasih so briketi vsebovali le do 5% ma�čob. Danes pa vsebujejo lahko do 30% ma�čob. Ma�čobe, ki jih dodajajo briketirani hrani vsebujejo vi�je ma�čobne kisline, ki jih ribe lahko učinkovito izrabijo.

Namen tega projektnega dela je testirati dve vrsti briketirane hrane pri �arenki (Salmo gairdueri R.) in zlatov�čici (Salvelinus fantinalis M.) in ugotoviti, katera hrana je primernej�a za posamezno vrsto.

2

VODOPIVEC Eva (040 650 0889

ZANO�KAR Marko (523 15 46, 041 532 534)

4.A

Ribogojnica Povodje 2

1211 Ljubljana-�martno

tel: 511-62-40

g. Bravničar, dr.vet. med

Prof. Nada Udovč-Kne�ević

1M -november-december

tel stik 10.11. 2003

16.

Detekcija ksilanolitičnih encimov pri vampnih butirivibrijih

Kratka obrazlo�itev: Pre�vekovalci so tekom evolucije razvili simbiontski odnos z mikroorganizmi, ki naseljujejo vamp. Vampni ksilanoliti igrajo pomembno vlogo pri presnovi vlaknin in tako gostitelju zagotovijo pokritje velikega dele�a energetskih potreb. Med takimi bakterijami so najpogosteje zastopani butirivibriji. Cilj naloge je proučiti različne seve teh bakterij in ugotoviti koliko in katere ksilanaze sintetizirajo v goji�ču s substratom, kjer je njihovo izra�anje močno inducirano

1

LEVSTEK Sonja

4.A

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Dom�ale

asist. mag. Tadej Čepeljnik (tadej.cepeljnik@bfro.uni-lj.si)

Prof. Nada Udovč-Kne�ević

1T

2. 12. 2003

(izdelana naloga sr. dec)

17. 11. 2003

17.

Spoznavanje tehnolo�kih procesov pri izdelavi sira - teoretična in praktična znanja

Spoznavanje senzoričnih lastnosti sirov in metode ocenjevanja senzoričnih lastnosti

Mikrobiolo�ke analize sirov:

- aseptična priprava selektivnih goji�č

- primerjava mikrobne populacije posameznih vzorcev sira

- interpretacija rezultatov in komentar

1

�IBERT Damjan

4.A

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Dom�ale

Asis dr. Andreja Čan�ek-Majhenič

Prof. Alma Kapun-Dolinar

17. 11. 2003

18.

Osamitev vampnih bakterij sposobnih razgradnje polisaharidov in nukleinskih kislin.

1

PUC Maja

4.A

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Dom�ale

Asis, dr. Lijana Fanedl

Darja Ferme

Prof. Nada Udovč-Kne�ević

15. 12. 2008

19.

Vamp gosti zelo �tevilčno in pestro mikrobno zdru�bo in je zato izvrstno okolje za horizontalni genski prenos tudi med manj sorodnimi bakterijskimi sevi. Deluje lahko kot nekak�en 'rezervoar' determinant patogenosti, ki se lahko različno kombinirajo in ustvarjajo potencialno nove patogene. S sledenjem odpornosti proti antibiotikom najla�e opazujemo to dinamiko in lahko celo ugotovimo smer genskega prenosa. Gene, ki pospredujejo odpornost proti antibiotikom, lahko tudi s pridom izkoristimo za izdelavo orodij za gensko manipulacijo vampnih mikroorganizmov, ki je za zdaj �e bolj v povojih.  

1

VASIČ Tanja

4.A

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Dom�ale

Asist. mag. Toma� Accetto

delovni mentor Gregor Gorenc

Prof. Nada Udovč-Kne�ević

2. 12. 2003

20.

Skupno �tevilo mikroorganizmov v surovem in pasteriziranem mleku, skladi�čenim pri različni temperaturah

• surovo mleko bodo skladi�čili tri dni pri 6⁰C in 10⁰C. Dijak vsak dan odvzame vzorce in določi skupno �tevilo MO
• pasterizirano mleko bodo skladi�čili tri dni pri 6⁰C in 10⁰C. Dijak vsak dan odvzame vzorce in določi skupno �tevilo MO
• v jogurtih skladi�čenih 5 dni pri 4⁰C, 8⁰C in 15⁰C določi �tevilo kvasovk

1

NOGAR�EK

Andrej

4. A

Ljubljanske mlekarne

Andreja Oblak

(andreja.oblak@lj-mlek.si)

588 17 29

Prof. Alma Kapun-Dolinar

21.

Določiti dele� "vidnih in nevidnih" plesni na/v �ivilih - določiti dele� �ivil, ki so vidno s prostim očesom kontaminirana s kolonijami plesni (kvalitativno), nato iz enakih �ivil, ki vidno niso kontaminirana s kolonijami plesni določiti dele� kontaminiranih �ivil (kvalitativno in kvantitativno).

POTEK DELA:

1. mesec (okt-nov): zbiranje vzorcev �ivil, ki so vidno kontaminirana s kolonijami plesni (primeri: �ita in izdelki: p�enica, p�enična moka, toast kruh, r�eni kruh, pakirani njoki, kapeleti; sadje: citrusi, jagodičasto sadje, ko�čičasto sadje; suho sadje, kandirano sadje, ara�idi, le�niki, orehi, mandeljni; zelenjava: česen, čebula, krompir; suha (kandirana) zelenjava (paradi�nik); začimbe: poper, paprika, ro�marin, cimet; čokolada, marcipan; mlečni izdelki (skuta, skutni namazi z zelenjavo, začimbami; trdi siri, poltrdi siri, mehki siri za mazanje), fotografiranje �ivil, direktno mikroskopiranje plesni, slikanje mikroskopskih preparatov, izolacija plesni na goji�ču in identifikacija plesni.
2. mesec (nov-dec): Zbiranje enakih vzorcev �ivil kot so bila v prvem mesecu le, da vidno niso kontaminirana s kolonijami plesni, kvantifikacija plesni, izolacija plesni, identifikacija plesni, slikanje plo�č in mikroskopskih preparatov
3. mesec (dec-jan): Izdelava poročila

2

�TOKOVNIK Mihaela

KOSEL Janko

4.A

Univerza v Ljubljani, BTF, odd. �ivilske tehnologije

Jamnikarjeva 101,

Ljubljana 1111

dr. Maja Pa�

Barbara Jer�ek

Prof. Irena �trumbelj- Drusany

Oktober-februar

22.

Povzetek: Navadni riček Camelina sativa je starodavna kulturna rastlina, katere pridelovanje se je le ponekod ohranilo. Zaradi nezahtevne pridelave in primernosti za ekolo�ko pridelavo, kot tudi �irokih uporabnih mo�nosti ter nenazadnje zaradi edinstvene sestave olja postaja v zadnjem desetletju navadni riček v Evropi in Ameriki vse bolj zanimiv. Velik dele� vseh ma�čobnih kislin v olju navadnega rička je večkrat nenasičenih. Teh organizem sam ne proizvaja, igrajo pa pomembno vlogo v zgradbi in lastnostih celičnih membran. Iz njih (linolenska kislina) organizem tvori biolo�ko pomembne molekule (prostaglandin in njegovi derivati), ki sodelujejo pri nadzoru procesov kot je reumatoidni artritis, ekcem, multipla skleroza, bolezni srca in o�ilja itd. Zato je razumlivo vse večje zanimanje za vire bogate z omenjenimi kislinami. Sistemi z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih ma�čobnih kislin pa so v večji meri podvr�eni oksidativnemu kvaru. Zato nameravamo določiti oksidativno stabilnost olja navadnega rička. Mo�nosti uporabe olja v prehranske in farmacevtske namene so tudi v obliki emulzij. Zato bomo pripravili emulzijo in tudi v njej zasledovali oksidativne procese.

V zadnjih letih je bilo v svetu objavljenih nekaj raziskav o navadnem ričku in njegovem olju. Po na�ih podatkih je objavljena le ena raziskava o oksidativni stabilnosti tega olja. Videti pa je, da zanimanje vse bolj nara�ča.

A) spremljava oksidativnih sprememb v olju v odvisnosti od časa skladi�čenja pri temperaturi 60°C in dodanega antioksidanta,

B) priprava emulzije olja v vodi in spremljava oksidativnih sprememb v omenjenem sistemu v odvisnosti od časa skladi�čenja pri temperaturi 60°C in dodanega antioksidanta.

2

MARKELJ Primo�

TROJAR Tadeja

Univerza v Ljubljani, BTF, katedra za kemijo, odd. za �ivilstvo

Jamnikarjeva 101,

Ljubljana 1111

Doc. dr. Helena Abramovič

Prof. Katarina Smole

Od 19. 1. 2004 (8-10 dni)

23.

Nadzor nad kakovostjo in zdravstveno neoporečnostjo surovin in izdelkov v vseh fazah proizvodnje

vsaka dijakinja opi�e

• proizvodnji proces za določen (»svoj«) izdelek
• način jemanja vzorcev
• analizo in prika�ejo rezultate analize
• HACCP za izdelek, ki ga preučuje

3

LEBEN Sa�a

MEHLE Katarina

LENIČ Ana

4.B

Ljubljanske mlekarne

Mag. Neva Makuc

588 15 40

Prof Alma Kapun-Dolinar

24.

Namen na�e raziskave je vzpostaviti farmakogenetske parametre pri terapiji s 6-MP. Dobljeni rezultati bodo slu�ili kot parameter pri individualizaciji doze pri bolnikih

V ta namen bomo izdelali test za genotipizacijo najpomembnej�ih polimorfizmov v TPMT genu, ter biokemični test za določanje aktivnosti encima TPMT. Na osnovi genetskih in biokemičnih analiz bomo vzpostavili korelacijo med genotipom in fenotipom ter identificirali posameznike s povečanim tveganjem.

Rezultati takih analiz bodo slu�ili kot podpora individualiziranemu pristopu k terapiji otrok z ALL (akutna limfoblastna levkemija)

TPMT genotipizacija

1.1. izdelava PCR in RFLP metodologije

Načrtali bomo metode za določanje genotipa za alele, ki kodirajo manj aktiven TPMT encim.

Anliza bo osnovana na uporabi metodologije veri�ne rekcije s polimerazo (polymerase chain reaction, PCR) in polimorfizma dol�in restrikcijskih fragmentov (restriction fragment length polymorphism, RFLP).

Določali bomo: a. mutatacijo G238C, ob uporabi specifičnih začetnih ogligonukleotidov.

b. za analizo točkovne mutacijeG460A bomo uporabili PCR-RFLP pristop. V PCR reakciji bomo z uporabo specifičnih oliguklotidnih začetnikov pomno�ili fragment DNA, ki ga bomo izpostavili restrikcijski endonukleazi MwoI in produkte reakcije ločili na agaroznem gelu. Normalen (wild-type) alel vsebuje restrikcijsko mesto za MwoI.

c. PCR-RFLP analiza bo tudi osnova za detekcijo točkovne mutacije A719G. Detekcija mutiranega alela je osnovana na vzpostavitvi novega restrikcijskega mesta za AccI restrikcijski encim.

2

�KULJ Alenka

�U�NIK Alenka

4.a

Fakulteta za farmacijo

A�kerčeva 7

Ljubljana

Dr. Irena Mlinarič

476 96 45

Irena Prodan-�itnik

Prof. Nada Udovč-Kne�ević

1.obisk 15.12. 2003 ob 10 uri

Izvedba 5.1-9.1. 2004

25.

�U�TAR�IČ Tine

BOLKA Rok

4.B

?

26.

KONTROLA PITNE VODE ZALA IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ

1. Ogled proizvodnje brezalkoholnih pijač in pitne vode Zala
2. Delo v kemijskem laboratoriju

• analiza pitne vode Zala
• analiza brezalkoholnih pijač

1. delo v mikrobiolo�kem laboratoriju

• odvzem vzorcev
• analiza vzorcev
• inkubacija
• pregled rezultatov

URBANČIČ Sa�a

4.A

Pivovarna Union d. d.

Poslovni sekretariat

Slu�ba kakovosti

Marinka Slak, prof. biol.

01/ 47-17-490

Prof. Irena �trumbelj-Dusany

November 2003

27.

Direktni test bikov �arole in limuzin pasme za potrebe umetnega osemenjevanja in naravnega pripusta govedi

• Test bikov ? pasem s katerimi ocenijo njihovo genetskozasnovo in ugotovijo ali je primeren za umetno osemenjevanje in za naravni pripust.
• Opi�e potek testa na bikih obeh pasem in prika�e rezultate testov ter razlo�i način odbire.

MIV�EK Tadeja

4.B

Pedago�ko-raziskovalni center za �ivinorejo

Rovtarska cesta 38,

1370 Logatec

Tel: 061/790-230

Fax: 061/790-232

Marko Vajda

Prof Alma Kapun-Dolinar