DNK ali DeoksiriboNukleinska Kislina, je dolga [[molekula]] ki jo najdemo v [[jedro|jedru]] vseh dosedaj priznanih živih organizmih, v kateri je shranjen celotni [[program]] dotične [[celica|celice]] ([[genetski zapis]]).

Ime Deoksiribonukleinska kislina izvira iz kemijske sestave moloekule; gre namreč za molekulo petih [[atom|atomov]] [[ogljik|ogljika]], ki se kot taka imenuje [[riboza]], na katero je vezan [[kisik]], ter 4 različne karakterisične podmolekule ([[Gvanin]],[[Timin]],[[Adenin]] in [[Citozin]]), ki med drugim dajejo molekuli značilnosti [[kislina|kislin]].

DNK lahko lahko ob pomoči drugih sestavnih delov celice, ob dotoku [[hrana|hranilnih]] [[snov|snovi]] ter [[energija|energije]] v obliki molekul [[ATP]] sintetizirajo različne [[beljakovine]] v različnih zaporedjih. V DNK se nahajajo vsi kontrolni mehanizmi, ki jih sicer poznamo iz [[računalništvo|računalniških]] [[programski jezik|programskih jezikov]], ki omogočajo, da DNK nadzoruje procese v celici in njenem okolju. Če rečemo da so računalniški programi zapisani v obliki dvojiških zaporedij in da je osnovna enota pri le-teh [[byte]] (8 [[bit]]ov), bi lahko rekli da so genetski zapisi zapisani v obliki štiriških zaporedij in da je osnovna enota pri le-teh [[kodon]] (3je pari karakterističnih molekul).

{{stub}}

ATP je AdenozinTriFosfat (fosfat pa ima simbol P), in predstavlja energetsko bogato molekulo, ki jo živi organizmi uporabljajo za kratkoročno shranjevanje energije.

[[kemija|Kemijsko]] gledano je ATP molekula [[adenozin|adenozina]], na katero so verižno vezani trije [[fosfat]]ni ostanki. Kemijska energija se nahaja v [[vez|vezeh]] med fosfatnimi ostanki. Ko ATP pride v stik z primernimi [[beljakovine|beljakovinami]] in drugimi snovmi, se sproži [[kaskada]] kemijskih reakcij, v kateri se snovi vežejo na ATP in nazaj v postopku [[kataliza|katalize]]. Na koncu takega postopka pa ostane beljakovina nespremenjena, ATP razpade na energetsko osiromašene snovi, druga snov ki je tudi vstopila v reakcijo pa je trajno preoblikovana po kemijski strukturi.

ATP je zmožen dvakrat sprostiti energijo, prvič sprosti energijo postane ADP oziroma AdenozinDiFosfat, ki lahko razpade še drugič.

Beljakovine so navadno kompleksne organske molekule, sestavljene iz verižno vezanih [[aminokislina|aminokislin]].

V prehrani se navadno nahajajo beljakovine, vendar jih morajo prebavni sokovi najprej razbiti na posamezne aminokisline preden so lahko ponovno uporabljene. Določene oblike živali, naprimer [[ličinka|ličinke]] [[muha|muh]], beljakovin niso sposobne razbiti samostojno in zato potrebujejo prisotnost določenih gniloživih mikroorganizmov, ki razgradnjo opravijo namesto njih.

Vsaka živa celica je sposobna sentitizirati beljakovine. Delček zaporedja [[DNK]] se preko posebnih beljakovin linearno prevede v zaporedje aminokislin. Beljakovine so ključne pri metabolizmu celic saj so edino orodje s katerim celice oblikujejo svet okoli njih. Če celici primanjkuje aminokislin za izgradnjo beljakovin, se sintetizirajo defektne beljakovine ali pa se njihova [[sinteza]] povsem ustavi, kar lahko vodi v celično [[smrt]].

Beljakovine razdelimo na:
* beljakovine kot gradbene elemente, ki jih celica uporablja nekako tako kot mizar les in žeblje, ter
* encime, ki jih celica uporablja tako kot mizar kladivo in žago

{{stub}}