ŠT.

NASLOV PROJEKTNEGA DELA

ŠT. dijakov

RAZ

RED

USTANOVA, kjer bo delo opravljeno

DELOVNI MENTOR

ŠOLSKI MENTOR

ČAS IZVEDBE

TESTIRANJE HALOFILNOSTI, KSEROFILNOSTI IN TOLERANCE NA UV SEVANJE PRI IZBRANIH MODELNIH EKSTREMOFILNIH GLIVAH, POTENCIALNIH KANDIDATIH ZA POŠILJANJE V VESOLJE.

Jan Staniè

Erik Povirk

4.b

BTF-BIOLOGIJA-katedra za molekularno genetiko in mikrobiologijo

Veèna pot 111, Ljubljana

Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman

Prof. Irena Štrumbelj Drusany

VPLIV PROTEINOV NA BIOSINTEZO TAKROLIMUSA

Proteini, kot vir dušika (aminokislin ) so izredno pomembni pri vseh fermentacijskih tehnologijah, obenem pa zelo kritièni zaradi svoje denaturacije pri višjih temperaturah. V vrsti poskusov z razliènimi testnimi vzorci proteinov (soja, bombaž, riž, kvas…) in pri razliènih pogojih sterilizacije bi poskušali najti najboljšo kombinacijo za produkcijo takrolimusa (imunosupresor).

Andreja Mohoriè

Blaž Filipiè

4.b

LEK, operativni razvoj, oddelek mikrobiologija

Mengeš

Mag. Sašo Kranjc

saso.kranjc@lek.si

Boštjan Ozimek

IZOLACIJA ANTIBIOTIKA

Namen spoznati postopek izolacije in èišèenja antibiotika od brozge do èistega konènega produkta.

Mikrofiltracija, adsorbcija, koncentriranje, razbarvanje, kristalizacija kromatografija, liofilizacija

Urban Jarc

Blaž Regina

4.a

LEK, operativni razvoj, oddelek mikrobiologija

Mengeš

Mag. Sašo Kranjc

saso.kranjc@lek.si

Boštjan Ozimek

IZOLACIJA KROMOSOMSKE DNA STRPTOMYCET(primerjava dveh metod)

Dijaka bosta v svoji nalogi najprej pripravila micelij S. clavuligerus primeren za izolacijo DNA. Nato bosta testirala dva kit-a za izolacijo kromosomske DNA. Rezultat izolacije bosta pregledala z gelsko elektroforezo in ovrednotila rezultate.

Seznanila se bosta z:

Gojenjem mikroorganizma S. clavuligerus
Metodami izolacije kromosomske DNA
Gelsko elektroforezo

Jure Breèko

Blaž Bizilj

4.a

LEK, operativni razvoj, oddelek genetika

Mengeš

Jana Rozman

jana.rozman@lek.si

Boštjan Ozimek

POGOSTNOST BAKTERIJE ANAPLASMA PHAGOCYTOPHILUM V KLOPIH VRSTE IXODES RICINUS

Anaplasma phagocytophilum je znotrajcelièna bakterija, ki se razmnožuje predvsem v belih krvnih celicah. Prenaša jo navadni gozdni klop Ixodes ricinus.

Prisotnost bakterije bomo dokazovali z molekularnimi metodami. Najprej bomo iz klopov osamili celokupno DNK. Z verižno reakcijo s polimerazo bomo pomnožili del genoma bakterije A. Phagocytophilum. Pomnožene odseke genoma bomo loèili z elektroforezo v agaroznem gelu in jih primerjali z znanimi molekularnimi oznaèevalci. V testih bomo uporabili ustrezne negativne in pozitivne kontrolne reagente.

Staša Matjaž

Jakob Bec

4.a

UNI v Ljubljani, MF, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Laboratorij za virusno serologijo

Asist.dr. Miroslav Petrovec

mirc.petrovec@MF.UNI-LJ.SI

Prof. Irena Štrumbelj Drusany

ASIMBIOTSKA KALITEV ORHIDEJ V IN VITRO RAZMERAH

Asimbiotsko razmnoževanje obravnava problematiko kalitve semen orhidej brez mikorizne glive v tkivni kulturi oz. in vitro razmerah. V naravi orhideje za kalitev in nadaljni razvoj potrebujejo simbiotsko glivo (mikoriza), ki jih oskrbuje z ogljikovimi hidrati (sladkorji - energijo). Semena orhidej so zelo majhna (dolga od 0,05 - 6,0 mm, široka od 0,01 - 0,9 mm in težka od 0,31 do 24 µg) in brez endosperma. Vsebujejo samo kalèek in testo oz. semensko lupino. Mikorizo in ostale potrebne snovi za kalitev lahko nadomestimo s primerno sestavo gojišè in pravilnim izborom in uporabo tehnik tkivnih kultur. Asimbiotski naèin omogoèa kalitev in preživetje veèjega števila semen oz. rastlin, kar je pomembno tako iz naravovarstvenega kot tudi ekonomskega stališèa. Ker so semena orhidej zelo majhna je manipulacija in s tem povezana uspešna sterilizacija zelo težaven ter omejitveni postopek v sklopu uspešnega asimbiotskega razmnoževanja. Delo je sestavljeno iz veè sklopov: seznanitev in pravilna uporaba opreme in pribora; priprava gojišè s potrebnimi sestavinami in sterilizacija; priprava in sterilizacija semen ter inokulacija na gojišèe.

Mateja Švigelj

Tanja Braèko

4.b

Center za rastlinsko biotehnologijo in žlahtenje Oddelka za agronomijo Biotehniške Fakultete

Ljubljana

Doc.dr, Zlata Luthar

"luthar" <zlata.luthar@bf.uni-lj.si>

Prof. Irena Štrumbelj Drusany

"OPTIMIZACIJA METODE GENOTIPIZIRANJA S PCR REAKCIJO PRI TRANSGENEM MODELU MIŠI ZA SOCS2 GEN";

delovna mentorja mag. Helena Motaln in doc. dr. Simon Horvat (Simon.Horvat@bfro.uni-lj.si).

Metka Farkaš

Klavdija Šeruga

4.a

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Domžale

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Doc.dr. Simona Horvat

Simon.Horvat@bfro.uni-lj.si

Prof. Alma Kapun Dolinar

»MOLEKULARNI TEST MALIGNE HIPERTERMIJE PRI PRAŠIÈU«

; delovna mentorja Vida Stuhec (vida.stuhec@bfro.uni-lj.si) in

prof. dr. Peter Dovè (projekt obsega izolacijo DNK, amplifikacijo s PCR, restrikcijsko analizo, agarozno elektroforezo in interpretacijo rezultata. Kandidati bodo statistièno obdelali se rezultate testa maligne hipertermije v zadnjem letu (frekvenca alel, HW ravnotezje).

Marko Barišiè

Anže Bregar

4.b

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Domžale

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Vida Stuhec

vida.stuhec@bfro.uni-lj.si

prof. dr. Peter Dovè

Prof. Alma Kapun Dolinar

»PRIMERJAVA KODOGENIH REGIJ ZA PGC-1 PRI RAZLIÈNIH VRSTAH SESALCEV«

; delovna mentorja in Tanja Kunej (tanja.kunej@bfro.uni-lj.si) in prof. dr. Peter Dovè (projekt obsega pregled javnih podatkovnih baz, primerjavo kodogenih zaporedij za koaktivatorski protein PGC-1 in napoved sekundarne strukture beljakovine).

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Domžale

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Tanja Kunej

tanja.kunej@bfro.uni-lj.si

Prof. dr. Peter Dovè

Prof. Alma Kapun Dolinar

10.

»MOLEKULARNA FILOGENIJA SESALCEV NA OSNOVI MITOHONDRIJSKIH ZAPOREDIJ DNK«

; delovna mentorja Polona Frajman

(Polona.Frajman@bfro.uni-lj.si) in prof. dr. Peter Dovè (projekt obsega iskanje zaporedij v bazah podatkov in uporabo racunalniskih orodij za risanje filogenetskih dreves. Drevesa

bomo risali na osnovi molekularnih podatkov za razliène gene).

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Domžale

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Polona Frajman

Polona.Frajman@bfro.uni-lj.si

Prof.dr. Peter Dovè

Prof. Alma Kapun Dolinar

11.

»HIGIENSKA KAKOVOST DELOVNIH POVRŠIN V ŠOLSKI KUHINJI SAŠ«;

delovna mentorica doc. dr. Karmen Godiè Torkar Karmen.Torkar@bfro.uni-lj.si (namen naloge je preveriti mikrobiološko kakovost posameznih kritiènih kontrolnih toèk delovnih površin v šolski kuhinji v posameznih fazah delovnega procesa. Izvedbo naloge bi zmogel en dijak).

Barbara Podržaj

Mirjana Dolenc

4.a

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Domžale

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Doc.dr. Karmen Godiè Torkar

Karmen.Torkar@bfro.uni-lj.si

Prof. Katarina Smole

12.

»MIKROBIOLOŠKE ZNAÈILNOSTI NEKATERIH MLEÈNIH IZDELKOV V OBDOBJU NJIHOVEGA ROKA TRAJANJA«

; delovna mentorica doc. dr. Karmen Godiè Torkar Karmen.Torkar@bfro.uni-lj.si (namen naloge je ugotavljati spremembe v številu posameznih skupin mikroorganizmov v mleènih izdelkih v razliènih èasovnih obdobjih znotraj roka trajanja posameznega izdelka. Naloga je primerna za dva dijaka, en dijak izvaja preiskave vzorcev mleka, drug dijak pa preiskave vzorcev jogurta. Tematsko se dopolnjujeta). Pri nalogah 5. in 6. lahko dijaki zaènejo v našem Laboratoriju za mlekarstvo s praktiènim delom že v novembru 2004.

Vita Preskar

Tadeja Èernjaviè

4.a

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Domžale

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Doc. dr. Karmen Godiè Torkar

Karmen.Torkar@bfro.uni-lj.si

Prof. Katarina Smole

13.

»RAST PROBIOTIÈNIH BAKTERIJ V SIROTKI«

; delovna mentorica dr. Èanžek Andreja (Andreja.Canzek@bfro.uni-lj.si) (program dela: priprava sirotke; priprava bioreaktorja; spremljanje rasti sevov L. gasseri K7 (humani izolat) in treh izolatov iz prašièev v bioreaktorju; merjenje optiène gostote (OD); štetje kolonijskih enot na hranljivem gojišèu)

Rok Demiè

Polona Zakrajšek

4.a

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Domžale

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Dr. Andreja Èanžek

Andreja.Canzek@bfro.uni-lj.si

Prof. Katarina Smole

14.

»IZRAŽANJE HEAT SHOCK PROTEINOV PRI RAZLIÈNIH TEMPERATURAH V CELICAH CACO2.

Delovni mentorici Sana Fajdiga (sana.fajdiga@bfro.uni-lj.si) in doc. dr. Romana Marinšek Logar (delo je mogoèe izvesti v novembru ali decembru - po dogovoru).

Tine Pokorn

David Berkopec

4.a

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Domžale

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Sana Fajdiga

sana.fajdiga@bfro.uni-lj.si

Doc. dr. Romana Marinšek Logar

Prof. Katarina Smole

15.

"AKTIVNOST KUNCEV PODNEVI IN PONOÈI"

; delovna mentorica asist. Dušanka Jordan (Dusanka.Jordan@bfro.uni-lj.si).

Rok Gumilar

4.b

BTF-Zootehnika

Rodica

Groblje3, 1230 Domžale

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Asist. Dušanka Jordan

(Dusanka.Jordan@bfro.uni-lj.si

Prof. Katarina Smole

16.

"VPLIV UV SVETLOBE NA PREŽIVELOST SESALSKIH CELIC".

Anja Petelin

Tjaša Èelik

4.b

NIB - Nacionalni inštitut za biologijo

Dr. Metka Filipiè

metka.filipic@ nib.si

Prof. Irena Štrumbelj Drusany

17.

OKSIDATIVNA STABILNOST OLJA NAVADNEGA RIÈKA CAMELINA SATIVA (L.) CRANZ

Navadni rièek Camelina sativa (L.) je starodavna kulturna rastlina, katere pridelovanje se je le ponekod ohranilo. V Sloveniji pridelujejo navadni rièek na Koroškem. Zaradi nezahtevne pridelave (majhne potrebe po gnojenju, odpornost proti boleznim) in primernosti za ekološko pridelavo, kot tudi širokih uporabnih možnosti ter nenazadnje zaradi edinstvene sestave olja postaja v zadnjem desetletju navadni rièek v Evropi in Ameriki vse bolj zanimiv. Olje navadnega rièka se je tradicionalno uporabljalo v terapevtske namene in kot prehranski dodatek. Velik delež mašèobnih kislin v olju navadnega rièka je veèkrat nenasièenih. Teh organizem sam ne proizvaja, igrajo pa pomembno vlogo v zgradbi in lastnostih celiènih membran. Iz njih (linolenska kislina) organizem tvori biološko pomembne molekule (prostaglandin in njegovi derivati), ki sodelujejo pri nadzoru procesov kot je reumatoidni artritis, ekcem, multipla skleroza, bolezni srca in ožilja itd. Zato je razumljivo vse veèje zanimanje za vire bogate z omenjenimi kislinami.

Sistemi z visoko vsebnostjo veèkrat nenasièenih mašèobnih kislin pa so v veèji meri podvrženi oksidativnemu kvaru. Zato nameravamo olje navadnega rièka okarakterizirati glede na njegovo oksidativno stabilnost. V zadnjih letih je bilo v svetu objavljenih malo raziskav o oksidativni stabilnosti olja navdnega rièka. Videti pa je, da zanimanje vse bolj narašèa. Zato bi bilo smiselno k tem raziskavam pridati svoj prispevek, za katerega smatramo, da bi lahko imel v raziskovalnih krogih odmevno mesto.

Naèrt dela:

- karakterizacija olja: doloèitev znaèilnih mašèobnih števil

- spremljava primarnih in sekundarnih oksidativnih sprememb (peroksidno število, p-anizidinska vrednost) v olju v odvisnosti od èasa (3, 6, 10, 15, 20, 25 dni) in pogojev (prisotnost / odsotnost kisika, tema / svetloba, temperatura) skladišèenja.

Literatura:

1. T.P. Coultate: Food - The Chemistry of Its Components, 4^th Ed. The Royal Society of Chemistry, UK. (2002) pp. 74-86.

2. D.N. Eidhin, J. Burke, D. O'Brine, J. Food Sci. 68 (2003) 345-353.

3. J. Zubr, B. Matthäus, Ind. Crops Prod. 15 (2002) 155-162.

4. B.W. Matthäus, Ernährung, 51 (2004) 12-16.

5. Standard Methods for the Analysis of Oils, Fats and Derivatives, IUPAC, 7^th Ed. Blackwell Scientific Pub. Ltd, Oxford (1987).

Nadja Robiè

4.b

BTF-Oddelek za živilstvo

Katedra za kemijo

Jamnikarjeva 101,

1111 Ljubljana

Slovenija

Doc. dr. Helena Abramoviè

helena.abramovic@bf.uni-lj.si

Prof. Irena Štrumbelj Drusany

18.

CITOGENETSKA ANALIZA GOJENIH ÈEBULNIC IN NEKATERIH VRST LUKA V NARAVI

V citološki raziskavi bomo prouèili kariotipske lasnosti najpogosteje gojenih vrtnin(èebule, èesna, drobnjaka) in okrasnih rastlin ( narcise, žafrana, tulipana). Doloèili bomo kromosomsko število naravno rastoèega gredljastega in lepega luka ( Allium carinatum L. in Allium pulchellum G.Don). Kromosomske aberacije in motnje v poteku celiènih delitev bomo opazovali v meristematskih celicah koreninskih vršièkov. Poleg podatkov o kromosomski raznolikosti prouèevanih rastlin, bodo rezultati analize koristno uporabljeni pri izboru rastlin za citogenetsko bioindikacijo in monitoring onesnaženosti okolja.

Nina Kržišnik

Sajda Muratoviè

4.b

SAŠ Ljubljana

Dr. Jasna Paradiž

Zasebna raziskovalka

jasna.paradiz@guest.arnes.si

Boštjan Ozimek

19.

kalitev semen in citogenetska analiza rastlin iz ogroženih rastišè

Ocenili bomo stopnjo kalivosti semen nekaterih moèvirskih in vlagoljubnih rastlin, npr. Allium angulosum L. ( robati luk), Caltha palustris L. ( navadna kalužnica ), Fritilaria meleagris L. ( moèvirska logarica ) iz naravnih rastišè v okolici Ljubljane in obmoèja doline reke Pivke. Prouèili bomo kariološke lasnosti izbranih rastlin in s citogenetskimi kazalci poškodovanosti ugotovili vpliv škodljivih ( genotoksiènih ) dejavnikov v okolju na spremembe kromosomov. Stopnjo ogroženosti rastlin bomo ocenili s primerjavo razlièno obremenjenih habitatov.

Primož Božnar

Andraž Žurman

4.b

SAŠ Ljubljana

Dr. Jasna Paradiž

Zasebna raziskovalka

jasna.paradiz@guest.arnes.si

Boštjan Ozimek

20.

VPLIV NADMORSKE VIŠINE NA VSEBNOST FLAVONOIDOV V ŠENTJANŽEVKI

Nina Grudnik

Urška Stražar

4.a

Fakulteta za farmacijo

Aškerèeva 7

Ljubljana

Dr Borut Štrukelj

borut.strukelj@ffa.uni-lj.si

Boštjan Ozimek

21.

UGOTAVLJANJE ŠTEVILA IN SKUPIN MIKROORGANIZMOV NA KOŽI ZELENEGA LEGVANA

( Iguana iguana )

Florjan Fouchs

Tadej Poropat

4.a

SAŠ Ljubljana

Prof. Alma Kapun Dolinar

22.

MIKROBIOLOŠKE IN KEMIJSKE ANALIZE BREZALKOHOLNIH PIJAÈ IN PITNE VODE ZALA

Tina Majheniè

Anita Lenarèiè

Pivovarna Union

Irena Lenarèiè

Tel:01/4717490

Prof Alma Kapun Dolinar