Odtujujem se, grem po svoje!
.
V hladnem vetriču s katerim vštric se sprehajam
Iz mene kričijo spomini preteklih generacij,
Bili so že od takrat ko sem še zavijal od bolečine in žalosti
Živim in umrem za to zaradi česar bodo v koristi moji ljudje
.
Tu stojim na robu
in zrem v nebo kjer bi morala biti Luna
.
Odtujujem se, grem po svoje!
Ne obžalujem tega ker ne bom ničesar izgubil
Večno se odtujujem!
Ker živel bom tako kot si sam želim,
dokler ne padem...
.
Odtujujem se, grem po svoje!
Odtujujem se, grem po svoje!
.
V mrazu nisem nikoli govoril o svoji žalosti
ali se odprl komur koli, niti sam sebi
Pa bi rad našel pot da se odprem vsaj tebi,
bilo je že dolgo in skoraj ne spomnim se več...
.
Tu sem, čakam na robu
Bi bilo v redu da se ti pokažem kot res sem?
Vedno se mi je zdelo tako težko..
.
Odtujujem se, grem po svoje!
Ne obžalujem tega ker ne bom ničesar izgubil
Večno se odtujujem!
Ker živel bom tako kot si sam želim,
dokler ne padem...
.
Odtujujem se, grem po svoje!
Odtujujem se, grem po svoje!
Odtujujem se, grem po svoje!
.
Obstaja kraj ki je namenjen meni,
kraj z katerim se lahko zlijem...
Ali bo vedno tako kot je sedaj?
Večno se odtujujem!
.
Odtujujem se, grem po svoje!
Ne obžalujem tega ker ne bom ničesar izgubil
Večno se odtujujem!
Ker živel bom tako kot si sam želim,
dokler ne padem...
.
Odtujujem se...