Popkovnična kri vsebuje veliko število matičnih celic, ki se že dalj časa uporabljajo v medicinske namene. Večina teh celic je krvotvornih matičnih celic, nekaj pa je tudi mezenhimskih matičnih celic. Matične celice sodelujejo pri obnavljanju telesa tako, da se delijo in dozorevajo v različne vrste zrelih celic, ki zamenjujejo stare, poškodovane celice tkiv in organov.

Po porodu se popkovnična kri lahko shrani. Ker se posteljica po rojstvu vedno zavrže, je zbiranje krvi iz popkovnice moralno-etično nesporno.

Matične celice, ki so v njej prisotne, se lahko uporablja za zdravljenje nekaterih bolezni. Za mnoge zaenkrat še neozdravljive bolezni pa raziskave kažejo, da bo njihovo zdravljenje mogoče že v nekaj letih.

Možnost hitre uporabe popkovnične krvi, lažja in večja dostopnost ter večja koncentracija matičnih celic brez nevarnosti zavrnitve so odlike, ki postavljajo popkovnično kri kot vir matičnih celic pred kostni mozeg ali periferno zbrane matične celice odraslih nesorodnih oseb.

Pomanjkljivost popkovnične krvi v tem trenutku je majhno število matičnih celic, ki trenutno zadostuje za zdravljenje otrok med 20 in 40 kg. Novi pristopi za uporabo popkovnične krvi ter možnost pomnoževanja matičnih celic v laboratoriju odpirajo nove perspektive za tovrstni način zdravljenja tudi pri odraslih bolnikih. Popkovnična kri postaja poleg odraslih nesorodnih darovalcev vse pomembnejši vir matičnih celic.

Zaradi svojega velikega potenciala je popkovnična kri z matičnimi celicami v zadnjih letih osrednja usmeritev znanstvenih raziskav in razvoja.

Več o CELIČNI TERAPIJI si preberite

Shranjevanje matičnih celic, pridobljenih iz popkovnične krvi za avtologno uporabo (zdravljenje otroka z matičnimi celicami iz lastne popkovnične krvi), je najnovejša tehnika. Dosedanje klinične izkušnje potrjujejo njihovo izjemno uporabnost in revolucionarnost pri zdravljenju.

V Sloveniji je v rutinski klinični praksi zdravljenje štirih oblik otroške levkemije z matičnimi celicami iz popkovnične krvi. Tovrstno zdravljenje je alternativa transplantaciji kostnega mozga, ki je drugače ustaljena praksa za zdravljenje otroške levkemije. Sam postopek je bistveno manj invaziven kot transplantacija. Celice se po odmrznitvi suspendira v hranilni medij, nato pa se jih prenese v pacienta. Celice same najdejo svoje mesto v kostem mozgu (t.i. »homing«, sposobnost celic, da najdejo svoje mesto), kjer začnejo opravljati funkcije matičnih celic.

V enakem volumnu popkovnične krvi lahko pričakujemo več matičnih celic kot v kostnem mozgu, hkrati pa imajo te večji potencial za zdravljenje, saj pluripotentnost (sposobnost celic, da se razvijejo v eno od treh kličnih plasti) z leti pada.

Sodobna znanost se je osredotočila na problem pomnoževanja celic, ki bi lahko zadoščale za zdravljenje bolezni tudi v pozni starosti.

Znanstveniki ocenjujejo, da je zaenkrat poznanih nad 100 bolezni, ki jih bo mogoče zdraviti s tehnologijo uporabe matičnih celic že v bližnji bodočnosti (5-15let). Pričakujejo pa, da se bodo matične celice uporabljale za tretjino teh bolezni že v naslednjih petih letih.