Odvzem popkovnične krvi je povsem neboleč in varen tako za mater kot za otroka, saj se opravi po porodu, ko je otrok rojen in popkovnica že prerezana, ter po prenehanju utripanja popkovničnih žil.

Posebne priprave pri nosečnici niso potrebne. Igla se zabode v veno popkovnice, ko je posteljica še v maternici. Kri steče po cevki v sterilno vrečko za zbiranje popkovnične krvi. Zbere se približno 80-150 mL krvi.

Vrečko se označi z imenom in priimkom matere in otroka ter identifikacijsko številko seta, nato pa se jo shrani v embalažo. Ta postopek v porodnišnici opravijo babice.

V roku treh ur po porodu in odvzemu krvnega vzorca se BPK o le-tem obvesti na telefonsko številko 01 543 81 00 (telefonska šetevilka Zavoda za transfuzijsko medicino), ki je zabeležena na gravitacijski vrečki.

V laboratoriju se nato popkovnična kri pregleda, obdela, zamrzne in shrani pri nizkih temperaturah v tekočem dušiku.

V določenih primerih popkovnična kri ni primerna za shranjevanje. Gre za primere prenosljivih bolezni mame, kontaminacije med postopkom zbiranja ali pa za premajhno količino zbrane krvi. V primeru, da je zbrane krvi manj kot 80 mL, se starša še vedno lahko odločita za shranjevanje, vendar morata ob tem upoštevati manjšo učinkovitost zbrane krvi.

Pri BPK matične celice shranjujemo za dobo 5 let z možnostjo brezplačnega podaljšanja do 22 let.

Več o ODVZEMU IN SHRANJEVANJU

Matične celice so otrokova last in so do njegove polnoletnosti podvržene nadzoru staršev. Po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti otroka se pravice staršev samodejno prenese na otroka.

Več

V laboratorij na Zavodu za transfuzijsko medicino prispe zbrana popkovnična kri v gravitacijski vrečki. Kri se nato testira za prenosljive bolezni (HIV, hepatitis B, hepatitis C in sifilis) po standardnih postopkih za testiranje krvodajalcev. Če se izkaže, da je kri okužena ali da se je je zbralo premalo, se jo uniči, BPK pa vam povrne del predujema.

Kri se nato centrifugira, da se loči plazmo od celic. Namen tega je zmanjšanje volumna, potrebnega za zamrzovanje. Celicam se doda krioprotektant DMSO (dimetil sulfoksid, ki preprečuje nastanke vodnih kristalov, ki bi lahko poškodovali celice), nato pa se jih kontrolirano ohladi najprej na -80°C (ohlajanje 1°C na minuto, s tem prav tako preprečimo nastanek vodnih kristalov), nato pa na temperaturo tekočega dušika oziroma njegovih par. Teoretično bi v takih pogojih celice ostale žive (viabilne) več miljonov let.

Celice se zamrzne v dveh frakcijah, eni večji in drugi manjši (nekaj mL). Manjša je namenjena testiranju (HLA tipizaciji) celic za histokompatibilnost v primeru, da bi se celice uporabile za alogeno terapijo (zdravljenje sorodnikov).

Postopek odmrzovanja celic je bolj preprost. Celice se hitro potopi v kopel s temperaturo 37°C ter se jih hitro suspendira v mediju, ki je primeren za nadaljnje postopke.